Ivan Kromar

In memoriam

Ob škarpi na skrajnem severnem delu pokopališča stoji grobnica Ivana Kromarja z veličastnim spomenikom, izklesanim v 3000 kg. težak kamen, delo domačega umetnika Josipa Jermana iz Naklega pri Rodinah. V sredini spomenika je izdelan mišičast, krepak mladenič, Sokol, ki drži v roki lovorjevo vejico nad nekoč zlatimi, danes že močno obledelimi, črkami napisa: "Tukaj počiva narodni mučenik kovač Ivan KROMAR. Ustreljen dne 15. X. 1915 od avstrijskih krvnikov na Suhem bajerju pri Ljubljani. Sokol v Črnomlju prenesel je njegove ostanke iz Suhega bajerja in položil v ta grob dne 23. IV. 1922. BODI TI LAHKA JUGOSLOVANSKA ZEMLJA!" Ivan Kromar, rojen v Ribnici, kovač v Črnomlju, je v jeseni leta 1915 v gostilni Josipa Matije Skubica v Črnomlju med popivanjem in razpravljanjem o takratni vojni (prvi svetovni vojni), kot očiten pristaš Srbije, vpletene v to vojno, izjavljal, da ima Srbija prav, da se brani. Ker kljub opozorilom gostilničarja, naj v njegovi gostilni tega ne govori, ker bo lahko poleg njega tudi on nosil posledice, ni prenehal s takimi izjavami, je o tem Kromarjevem početju gostilničar Skubic obvestil orožnike, ki so Kromarja aretirali in odpeljali. Na sodnem procesu v Ljubljani je bil obsojen na smrt in 15. oktobra 1915 na Suhem bajerju pri Ljubljani ustreljen in tam zakopan. Doma je pustil ženo in osem nepreskrbljenih otrok, ki so se preselili v okolico Semiča in tam živeli v veliki bedi. Po končani vojni je društvo Sokol v Črnomlju na pokopališču v Vojni vasi kupilo parcelo za Kromarjev grob, dalo tam izdelati grobnico in 22. aprila leta 1922 so vanj položili prekopane Kromarjeve posmrtne ostanke. Tega dne so krsto s posmrtnimi ostanki Ivana Kromarja. Tega dne so krsto s posmrtnimi ostanki Ivana Kromarja v veličastnem sprevodu najprej peljali po glavnih ljubljanskih ulicah na kolodvor. Veličastne narodne manifrstacije so se, poleg visokih državnih in vojaških predstavnikov, udeležili tudi številni Ljubljančani. Z vlakom so ga odpeljali v Črnomelj. Na vseh večjih železniških postajah so Kromarju izkazale čast množice ljudi. V pogrebnem sprevodu iz črnomaljskega kolodvora na pokopališče v Vojno vas je sodelovalo okrog 5000 ljudi, med katerimi je bilo nad 500 Sokolov v sokolskih uniformah in ljudi v belokranjskih narodnih nošah, večje število pevcev in godbenikov. Od kolodvora do mesta je bil nepregleden špalir nad 1500 ljudi. Po dolgi pogrebni svečanosti na pokopališču so krsto položili v grobnico. Stari Črnomaljci so povedali, da je ravno takrat, ko je bil sprevod v bližini hiše gostilničarja Skubica, iz redkih oblakov močno zagrmelo in nad mestom je švignila strela, da so vsi onemeli. Kronist črnomaljske župnije pa je takrat zapisal v župnijsko kroniko, da se po ustrelitvi Kromarja ni nihče od Sokolov spomnil njegove vdove in otrok, da bi jim pomagal; ko bi jih ne bil podpiral semiški župnik, bi vsi od lakote pomrli. Vir: Janez Kramarič: Cerkev in pokopališče v Vojni vasi (300 let prve omembe cerkve v črnomaljski župnijski matriki), Črnomelj, 2004, str. 32-33. Oče: Franc Kromar; mama: Marija Arko Žena: Johanna Kramarič (Črnomelj 163, rojena okoli 1870), poročena 6. 10. 1895

Locația mormântului