Jakob Stariha

In memoriam

Zlatomašnik JAKOB STARIHA častni kanonik Tržaški vitez a. c. Franc Jožefovega reda bivši dekan i. badžupnik Pičanski *19. jul. 1813 +8. okt. 1897 v Černomlju. Tudi jaz sem bil poprej Kakor si Ti - živ doslej, Kaj pa tukaj sem - poglej, Boš ti tudi za naprej, Prah in zemlja - kar sam znaš, Zato moli: Oče naš!

Rojen je bil v črnomaljskem predmestju (hišna št. 109, današnja Kolodvorska 41) očetu Janezu in mami Mariji Brunkule. Po končani osnovni šoli v Črnomlju in gimnaziji v Novem mestu ter bogoslovja v Ljubljani je bil 12. 9. 1841 posvečen v duhovnika. med službovanjem v Petanah (Pičanah) je tam kot župnik in dekan leta 1887 postal častni kanonik kapitla katedrale sv. Justine in častni svetnik, leta 1890 pa še vitez Franc Jožefovega reda. Umrl je v Črnomlju . V oporoki (za izvršitelja poslednje volje je bil imenovan župnik Mihael Klemenčič) je zapustil 9.500 goldinarjev za ustanovitev dijaškega štipendijskega sklada, pozneje ustanovljenega pri knezoškofijskem ordinariatu v Ljubljani. Iz tega sklada so prejemali štipendijo nekateri belokranjski dijaki v takratni novomeški gimnaziji, od katerih naj omenimo Matijo Malešiča iz Črnomlja, poznejšega slovenskega pisatelja. S tem dobrodelnim dejanjem je sledil svojemu stricu in soimenjaku Jakobu Starihi iz Črnomlja (rojenemu leta 1739), ki je kot župnik pri sv. Janezu na Dravskem polju leta 1796 ustanovil štipendijski sklad za pomoč pri šolanju belokranjskih dijakov. Iz tega sklada so prejemali štipendijo, poleg nekaterih drugih, trije poznejši duhovniki, in sicer njegov nečak Jakob Stariha, Franc Schweiger in Leopold Kolbezen. Slednja dva sta prav tako pokopana ob cerkvi v Vojni vasi. Vir: Janez Kramarič: Cerkev in pokopališče v Vojni vasi (300 let prve omembe cerkve v črnomaljski župnijski matriki), Črnomelj, 2004, str. 14.

Locația mormântului