Mihael Klemenčič

In memoriam

V letih od 1885 do 1895 je bil kaplan v Črnomlju, od 1897 do svoje smrti pa črnomaljski župnik. Leta 1898 ga je cesarsko-kraljevi okrajni šolski svet imenoval za "krajnega šolskega nadzornika" in to funkcijo je opravljal do smrti. Ko je zbral potrebna sredstva, se je leta 1900 lotil obnove kapelice na črnomaljskem trgu, zgrajene 1855, v času hude kolere, na čast in priprošnjo Materi božji. Podrli so prejšnjo, novo pa zgradili dva metra nazaj na novo zgrajeno škarpo nad mlinom, s čimer se je povečal prostor črnomaljskega trga. Sledeč navodilom predpostavljenih je v letu 1901 v bogoslužju ob prošnjem križevem tednu začel, namesto v slovenskem jeziku kot dotlej, "peti" litanije v latinskem jeziku, kar je imelo za posledico ogorčenost pretežnega dela vernikov, ker latinščine niso razumeli. Ljudje so začeli prestopati k uniatom. Predvsem kmetje so zahtevali, "da želijo naprej in ne nazaj v srednji vek, s to plesnivo latinščino", kot piše Slovenski narod. Ni znano, zakaj se je župnik Klemenčič v maju leta 1901 nenadoma polastil ključev cerkve sv. Duha, češ da je v lasti nemškega viteškega reda, ki mu je pripadal, čeprav jo je že v marcu 1886 kupila mestna občina Črnomelj. Ker župnik ni hotel vrniti ključev, so ljudje 22. maja vdrli v cerkev in dali napraviti nove ključe, kar je bilo s strani cerkve ocenjeno kot bogoskrunstvo. Ljudje so 27. maja napolnili cerkev, prižgali sveče, molili in dajali vbogajme, vse brez duhovnika, ki ni hotel priti. Duhovniki potem še precej časa niso hoteli v tej cerkvi maševati. Kako in kdaj so ta spor rešili, ni znano, vendar pa je to uspelo, še predno je župnik Klemenčič v istem letu umrl. Dogodek je vrgel senco na sicer zelo uspešno in pohvalno Klemenčičevo župnikovanje in dušnopastrisko delo v Črnomlju. Vir: Janez Kramarič: Cerkev in pokopališče v Vojni vasi (300 let prve omembe cerkve v črnomaljski župnijski matriki), Črnomelj, 2004, str. 13.-14.

Locația mormântului